![]() |
|||||||||
CresŠirok zaljev, ob katerem se pne skupina skalnatih vzpetin, z zaledjem, ki se polagoma spušča proti jugu, je ljudem omogočilo, da so na tem mestu že v pradavnini postavili svoja bivališča. Morje deli s prebivalci vse svoje bogastvo, zato je Cres postal varno pristanišče, ki je omogočilo razvoj ribištva, pomorstva, trgovine in ladjarstva. Zemlja po drugi strani zadovoljuje tradicionalne potrebe prebivalcev po gojenju vinske trte in oljk. Oba svetova se stapljata in harmonično prepletata. Po zaslugi marljivih in delovnih prebivalcev je mesto hitro postalo najpomembnejši kraj na otoku. Na prelomu 15. in 16. stoletja je doživelo svojo renesanso. Zgodovinski del mesta je videti kot stisnjeno in trdno jedro med seboj tesno povezanih hiš, ki so grajene iz istega kamenja in jih veže isti cement. Nedvomno ima to kamenje, ki je ohranilo patino minulih časov, meko posebno moč. To je moč zbliževanja ljudi in vzbujanja občutka spoštovanja, ljubezni in zaupanja. Tisti, ki so zapustili ta otok, čutijo notarnji klic in se vračajo, tako kot se vračajo gosti, da poživijo stara prijateljstva in sklenejo nova. Meščani skušajo z raznovrstno turistično ponudbo zadovoljiti zahteve vsakega gosta. Hoteli, zasebne sobe in apartmaji, veliki in dobro oskrbovani avtokampi, bungalovi, športne aktivnosti - vse to ponuja Cres občasnim obiskovalcem in zvestim gostom. CrepsaKraj, naseljen že v neolitiku, postane v rimski dobi RES PUBLICA CREPSA. Arheološko najpomembnejši so ostanki liburnijske utrdbe na bližnji vzpetini sv. Bartolomeja. Najbrž pa bodo največ občudovanja deležni kamniti zidovi, ki so jih postavili s suho tehniko gradnje. Prebivalci Cresa so z njimi podolgih leti mukotrpnega in potrpežljivega dela zaščitili tisto skromno prst, ki jim jo je podarila narava. Kulturni spomeniki v zgodovinskem jedru mesta pripadajo razviti kulturi. V pristanišču je vredno posebej omeniti ložo, stolp mestne ure in mestna vrata. Ko vstopite skoznja, se znajdete na majhnem trgu, nad katerim kraljujeta zvonik in cerkev sv. Marije Snežne v gotskem in renesančnem stilu. V omenjeni cerkvi je dragocena lesena gotska pieta iz 16. stoletja in Vivarinijeva oltarna podoba sv. Sebastijana. Posebej zanimiva je enostavna funkcionalnost arhitekture v stanovanjskih četrtih. Sprehod lahko nadaljujete da cerkve mestnega zavetnika sv. Izidorja iz 12. stoletja, v kateri so poznogotski kip svetnika ( 15. stoletje ) in številne druge lesene skulpture. Med palačami uglednih prebivalcev izstopata po lepoti palača družine Petris, ki predstavlja biser beneške gotske arhitekture, ter rojstna hiša filozofa Franciscusa Patritiusa ( 1521 - 1567 ), v kateri so prostori muzeja. V resnici je muzej kar celo mesto, v katerem ne zbujajo občudovanja samo staro obzidje in mestna vrata, tem več tudi njegove cerkve. Še posebej velja omeniti cerkev sv. Frančiška s samostanom, dvema notarnjima dvoriščema in muzejem. V muzeju razstavljene slike, kipi in etnografska zbirka, vrsta inkunabul, med katerimi je tudi mašna knjiga v glagolici. Zanimiv je tudi vrt, ki izhaja še iz rimske podeželske vile - ville rustice. izvor tzg-cres.hr
|
||||